Sprejemanje bolezni
Sprejemanje bolezni
Številni družinski skrbniki odklanjajo sprejeti resničnost pacientovega stanja shizofrenije. Bolezen poskušajo preprečiti tako, da zavračajo vse, ki ji opominjajo na to, vključno z zdravstvenimi postopki in socialno podporo. Šele, ko pride do katastrofe – upada, nenadne zmede ali medicinskega zapleta in hospitalizacije – z grozo priznavajo in spoznavajo, da je oseba za katere skrbijo v takšnem stanju, za katere je potrebna pomoč.
Skrbniki, ki lahko sprejmejo potek bolezni osebe, se naučijo spopadati s številnimi izzivi in se lažje soočijo s prihodnostjo.
Kako lahko dosežete to stopnjo prilagodljivosti in prilagajanja?
Številni negovalci trdno verjamejo, da jim naravnava zgolj na pozitivno, daje najboljše možnosti pred vplivi posledic bolezni oskrbovanca. Ne želijo negativnih misli, saj, da bi lahko bile potencialno škodljive. A pozitivnost, ki ne temelji na resničnosti, je iluzorna. Vam in oskrbovancu preprečuje, da bi sprejela potrebne ukrepe za soočanje z izzivi oskrbovanja. Lahko se sicer odraža v kratkotrajnem občutku sreče, vendar vodi v dolgoročno nevarnost.
Podobno nekateri negovalci menijo, da izražanje negativnih čustev, kot sta žalost in skrb, lahko povečajo stres in občutek krivde negovancev, kar jih lahko čustveno rani. Toda, če ste vedno preveč optimistični, potem oseba za katero skrbite pogosto občuti prepoved, da bi lahko izrazila svojo žalost ali tesnobo. Zaradi tega se počuti še bolj osamljeno pri svojih težavah in čustvih. Zato je bolje, da z negovancem svoje negativne občutke podelite in se tako z njim posledično zbližate.
Obup je opredeljen kot popolna odsotnost upanja. Vendar to ni običajni rezultat sprejemanja. Ko lahko razmislite o vseh posledicah stanja osebe, prevzamete odgovornost za nego z dajanjem lastnih najvišjih sposobnosti. Odločitve sprejemate na podlagi zavedanja dejstev. Vsakodnevne težave srečujete z ustvarjanjem možnih realnih rešitev. To ne zmanjšuje upanja za najvišje možno kakovost življenja; jo povečuje.
Če se zavedate, da se stanje osebe, za katero skrbite slabša, to ne zmanjšuje uživanja v času, ki ga preživljate skupaj, ga pravzaprav okrepi. Če se zavedate ranljivosti osebe, boste lažje razumeli, da je čas dragocen. Pomembno se je zavedati oskrbovančeve ranljivosti, ki bo osredotočila vaš um in naredila čas dragocenejši. Naredimo najboljše z odprtimi očmi in to toliko časa, kolikor lahko. Kasneje jih tako lahko cenimo, prav tako pa tudi vse, kar smo naredili, da smo jim pomagali.