Vlogo družinskega negovalca (oskrbovalca) lahko opredelimo kot vlogo bremena, stresa, napetosti ali stiske. Povezana je s problematičnim vedenjem, ki je povezano z boleznijo, stigmo in odvisnostjo. Kot takšna lahko negativno vpliva na delovanje družine, delo, prosti čas in finančno stanje. Posledično je skrb za osebo z motnjo hranjenja pogosto povezana s telesnimi zdravstvenimi težavami, čeprav ima lahko za negovalce tudi nekatere pozitivne in koristne učinke.
Source: https://www.pexels.com
Source: https://www.pexels.com
Source: https://www.pexels.com
Motnje hranjenja pri mladostnikih imajo velik vpliv na izkušnje staršev. Predvsem zaradi zgodnje starosti, resnosti simptomov, dolgotrajnega poteka bolezni (6 do 7 let) ter dodatnih fizičnih in psihičnih vidikov bolezni. Poleg slabše kakovosti življenja in večjega psihičnega pritiska, družinski skrbniki poročajo o večjih težavah pri negi njihovih otrok (npr. občutki krivde in sramu). Čustvene reakcije družinskih oskrbovalcev na motnjo prehranjevanja osebe, kot tudi njihovi napačni odzivi (prekomerna zaščita in/ali sovražnost) nedvomno vplivajo negativno na samo motnjo hranjenja.
Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na zaznano in dejansko breme vloge negovalca, vključno s stroški in vplivom na oskrbo. Podpora negovalnemu osebju pri soočanju z boleznijo je bistven korak.
Source: https://www.pexels.com