Čustva
Čustva
Skrb za osebo z boleznijo ali invalidnostjo za katero skrbite, lahko vzbudi splet zapletenih čustev. Imate lahko čudovite dneve z globokim občutkom izpolnjenosti in povezanosti. Prav tako pa boste imeli težke dneve, polne krivde, žalosti ali jeze. Hkrati pa lahko imate tudi nasprotujoče si občutke, kot sta npr. ljubezen in zamera.
Niti dve izkušnji pri negovanju nista enaki! Kar vzbuja občutke pri eni osebo, morda ne bo pomembno pri drugi. Potrebno pa je vedeti, da za to kaj čutite in kdaj ni enoznačne formule. Tako tudi ni občutkov, ki bi jih “morali” ali “ne smeli” imeti. . Čustva se pojavijo brez ozira na to ali jih želite ali ne.
Pomaga nam, če vemo kakšni občutki se lahko pojavijo, kako jih prepoznamo in kaj lahko storimo, da jih obvladamo. O tem več na naslednjih straneh!
Jeza in zamera
Ko se počutite necenjene in ujete v situacijo, se lahko v vas sproži jeza. Morda izgubite živce in povzdignete glas tudi, ko tega sicer ne bi storili.
Kaj lahko storite: Če se to zgodi, si najprej odpustite. Odmaknite se, če je to potrebno, ali pa zajemite nekaj globokih vdihov za osredotočanje.
Strah in tesnoba
Morda imate dolg seznam skrbi in pomislekov: “Kaj, če nisem prisoten in gre kaj narobe? Kaj, če naredim napako? ” Strah se pojavi, ko imamo občutek izgube kontrole. Je tudi opozorilo za usmerjanje pozornosti na naše lastne potrebe.
Kaj lahko storite: Poskusite se izogniti razmišljanju “kaj če”. Svojo pozornost ohranite na stvareh, ki jih lahko kontrolirate, kot npr. Izdelave načrta podpore v času, ko niste prisotni.
Žalovanje
Ljudje običajno pomislimo na žalovanje, ko nekdo umre. V resnici pa gre za doživljanje izgube. Ko nekdo za katerega skrbiš zboli, le-to spremeni osebo, ki si jo še do nedavno tako dobro poznal, kar nedvomno vpliva na vajin odnos. V tem smislu lahko torej govorimo o izgubi.
Kaj lahko storite: Morda potrebujete čas žalovanja. Včasih boste imeli potrebo po joku, kar je čisto vredu. Gre pač za enega od načinov kako sprostiti ta nenadni pritisk.
Krivda
Krivda je zelo pogosto čustvo negovalcev. Občutek, da ne delate dovolj, da bi morali biti pri tem delu boljši, da si želite, da bi se vse to že enkrat končalo. To je podlaga breznu, v katerem se lahko znajdete. Pomaga pa niti vam, niti osebi za katero skrbite.
Kaj lahko storite: Ne krivite se! Če se vam zdi, da niste storili dovolj, si predstavljajte, kako bi bilo. če vas ne bi bilo – poglejte na razliko, katere priča ste lahko vsak dan.
Žalost in depresija
Vsak dan se soočate z izgubo in spremembami, kar bo nedvomno lahko sprožilo žalost. Če menite, da to stanje traja dalj časa ali, da ste morda že depresivni, poiščite čimprej strokovno pomoč.
Kaj lahko storite: Pričnete lahko kar z obiskom pri svojem zdravniku, ali pa se pogovorite s terapevtom. Poleg tega so vam lahko pri premagovanju žalosti in depresije v pomoč tudi telesne vaje ter družabne dejavnosti in socialni stiki. Čeprav težav ne odpravijo, znižujejo stres, dajejo energijo, boljše razpoloženje in medsebojno povezanost.
Osredotočite se na pozitivno!
Ko preokvirimo skrb za druge z usmerjenostjo na spremljajoče učinke, nam to pomaga izogniti se izgorelosti in depresiji. Pri tem lahko občutite:
- Občutek smisla v vašem življenju
- Bližino z vašo ljubljeno osebo
- Izpolnjenost, da dajete nekomu, ki ga imate radi
- Se dobro počutite sami s seboj
- Všeč vam je, da ste lahko zgled svojim otrokom, ko bodo morda to isto počeli nekega dne
- Izpolnjenost, ko veste, da ima ljubljena oseba odlično oskrbo