Čustva

Učinek čustev in njihov odnos do samozavedanja je očitno pomembno upoštevati v povezavi z družinsko terapijo zaradi motenj hranjenja. Ko negovalci izkusijo intenzivna čustva (npr. strah), izgubijo dostop do lastnih virov oskrbe, znanja, ki so ga pridobili in spretnosti, ki so se jih naučili. Tudi starševsko občutje krivde jim odvzame sposobnost učinkovitega sodelovanja pri nalogah za obnovo.

Motnja prehranjevanja izhaja iz dolge zgodovine „starševskih krivd“, in čeprav vzrok bolezni ni odgovornost staršev, mnogi menijo, da so povzročili bolezen in, da niso poiskali takojšnje pomoči.

Anksioznost in krivda sta medsebojno povezana procesa, ki negativno vplivata na sposobnost negovalcev pri njihovi pomoči.