Shizofrenija prinaša spremembo v vsak segment bolnikovega življenja. Bolezen znatno poslabša njegovo sposobnost sodelovanja v družinskem in družbenem življenju, vsakodnevnih dejavnostih in zmanjšuje delovno sposobnost osebe. Pri tem pa moramo vendarle upoštevati, da se resnost, obseg simptomov in izražanje bolezni med ljudmi močno razlikujejo.
Ko simptomi popustijo, pacientovo okolje še naprej gleda nanj skozi njegovo bolezen, kar doda dodatno breme že tako zmanjšani socialni zmogljivosti.
V teku so zdravila, za katera pacient pogosto ne vidi razloga in, ki imajo lahko neprijetne stranske učinke.
Poleg tega imajo osebe s shizofrenijo lahko tudi druge težave z duševnim zdravjem, kot so depresija, tesnoba, zloraba snovi in zlasti kajenje.
Pri bolnikih s shizofrenijo je pogosto ogroženo tudi fizično zdravje.
Gre za duševno motnjo, ki ima najmočnejši stigmatizirajoči potencial. Predsodki, ki so povezani s shizofrenijo lahko povzročijo zakasnitev ali celo zavrnitev zdravljenja. Stigma shizofrenije ni povezana samo s pacientom, ampak tudi z njegovo družino. Stigma je razlog, da je za pacienta veliko težje vzdrževati socialna razmerja in zaposlitev. Na delovnem meste ves čas ostane pod lupo, tudi kadar nima izraženih simptomov.