Vpliv na družino
Vpliv na družino
Družinski člani, ki živijo z osebo s PTSM pogosto pravijo, da se jim zdi najtežje sprejeti:
- občutke čustvene praznine osebe z PTSM
- občutek življenja s tujcem
- s pomanjkanjem čustvenih odzivov osebe s PTSM
- s pomanjkanjem sodelovanja v družinskih dejavnostih
Posledica čustvene odmaknjenost je dejanska funkcijonalna izguba družinskega člana.
Družinski člani včasih čutijo potrebo, da to »čustveno praznino« zapolnijo z lastnimi občutki krivde, spet drugi npa postanejo pretirano delujoči (aktivni) medtem, ko prizadeti član prevzame pasivno vlogo.
Občutek krivde je hkrati nekaj, kar preganja tudi travmatiziranega posameznika. Ljudje, ki trpijo za PTSM, pogosto doživljajo sedanjost kot neskončni vir zahtev in pričakovanj, ki jih niso zmožni izpolniti, zaradi česar doživljajo močan občutek krivde, saj vidijo sebe kot tistega, ki ni zmožen dati dovolj svoji družini. Na sebe gledajo kot na breme drugim in se počutijo, kot da s svojim vedenjem škodijo svojim družinskim članom in pomembnim drugim.Po drugi strain pa jim krivda preprečuje, da bi zapusti družino, saj jih nočejo ponovno prizadeti in/ali razočarati.
Simptomi PTSM lahko na žalost privedejo do izgube zaposlitve, zlorabe različnih snovi (drog) in drugih težav, ki imajo vpliv na celotno družino.
Druga pomembna vprašanja PTSM povezane z družino so, izbruhi jeze in nasilno destruktivno vedenje, ki lahko postane celo fizično nasilje. Jeza je lahko tudi zakrivanje občutkov kot so, žalost, nemoč, ali krivda, saj se zaradi nje oseba počuti močnejšo in ne šibko in ranljivo.
Ljudje, ki trpijo za PTSM imajo zaradi svoje bolezni težave pri uravnavanju svojih čustev in impulzov in trpijo zaradi pomanjkanja spanja. Zaradi vsega tega pretirano reagirajo na vsakodnevne stresorje, ki jim povzročajo izjemno razdražljivost, razpoloženje ali eksplozije besa.
Oseba za katero skrbite, se lahko zelo trudi, da bi potlačila svoja jezna čustva, vendar ponavadi izbruhnejo, ko je to najmanj pričakovano. Čustveni izbruhi sprožijo med družinskimi člani prestrašenost, bolečino, jezo, napeto družinsko vzdušje, tesnobo in hipervigilanco (Hipervigilanca je pretiran strah pred nevarnostjo PTSM in drugih anksioznosti, razpoloženja ali osebnostnih motenj).
Občutki niso izraženi in vsi se počutijo kot da bi hodili po jajčnih lupinah. Takšno ozračje lahko vodi v depresijo, somatska obolenja in v destruktivno vedenje v družini.