Posledice motenj hranjenja na družinsko dinamiko
Posledice motenj hranjenja na družinsko dinamiko
Najvišji odstotek motenj hranjenja se zgodi sredi adolescence, zato starši in drugi ožji družinski člani pogosto prevzamejo vlogo oskrbovalcev/negovalcev. Družina, ki se sooča z motnjo hranjenja njenega člana, postane komunikacijski prostor, kjer domujejo boleča tišina, obtožbe, občutki krivde in pogoste obljube sprememb. Zaradi tega naj bi družina ne čutila krivde zaradi bolezni, ampak priznala svojo odgovornost pri reševanju le-te. To priznanje družine o udeleženosti in ne vzroka bolezni, je del bolnikovega procesa zdravljenja.
Prvi korak, ki ga naj naredi družina, je pogovor s oskrbovancem o nezdravih navadah, ki lahko privedejo do prehranskih motenj in posledično do negativnega vpliva na zdravje, delo, študij, odnose, itd.
- Bistvenega pomena je, da družina prevzame neobsojajočo držo in prepoznati osebne kvalitete bolnika.
- Družinski negovalci (oskrbovalci) naj bolni osebi povedo, da so opazili, da trpi in da je to trpljenje mogoče prekiniti, če skupaj poiščejo ustrezno zdravljenje.
- Če bolnik ne želi pomoči, ga seveda v to ne smemo siliti. V družini mora obstajati prostor, kjer bo bolna oseba lahko slišana. Če je temu tako, poskušajte komunicirati brez sodb in obsojanja, ter dovolite osebi, da se izrazi in spoštujte njene občutke.
Source: https://www.pexels.com