Zloraba snovi in odvisnost

Zloraba snovi in odvisnost

  • Od vseh psihoaktivnih snovi je alkohol najbolj razširjena oblika. To velja predvsem za mlade, še posebej, če število primerjamo z zlorabo drugih prepovedanih snovi.
  • Razlikovati moramo med zlorabo prepovedanih drog in alkohola ter zasvojenostjo od le-teh.
  • Meja, ki ju loči, je zelo hitro prekoračena. Zaradi tega je izredno pomembno, da do zasvojenosti ne prode in se ne pričnejo resne težave.

Posameznik, ki ustreza vsaj trem merilom, prejme diagnozo, da je „zasvojen” (WHO, ICD-10).

Dokončna diagnoza zasvojenosti je možna samo, če ustrezajo trije ali več kriteriji, ki so se morali pojaviti vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih:

  1. močna želja po snovi, biti pod prisilo;
  2. težave pri uporabi snovi v merah glede uvajanja, prenehanja in pogostosti konzumiranja;
  3. stanje fiziološkega odvajanja, kadar oseba preneha ali zmanjša uživanje snovi; odtegnitveni simptomi ali dejstvo, da je možno uporabiti isto snov (ali podobna) za zmanjšanje ali preprečevanje odtegnitvenih simptomov;
  4. znaki za toleranco; za učinek, ki je bil prvotno ustvarjen z nižjimi odmerki, so potrebni povečani odmerki psihoaktivne snovi;
  5. postopni upad alternativnih užitkov in interesov v korist uživanja psihoaktivnih snovi; podaljšano časovno obdobje, potrebno za pridobitev ali uživanje snovi in ​​okrevanje od njenih učinkov;
  6. vztrajanje pri uživanju snovi kljub jasnih dokazov, da ima škodljive posledice, kot so: poškodbe na jetrih zaradi prekomernega pitja alkohola, depresivno razpoloženje po zlorabi snovi, posledice na kognitivno delovanje; v tem primeru je vreden poskus ugotoviti, ali se je oseba res zavedala posledic in obsega škode