Za motnje hranjenja je značilna vztrajna sprememba v prehrani ali z njo povezano vedenje, ki znatno ogroža fizično zdravje ali psihosocialno delovanje osebe.
Pri tem so najbolj prizadeti najstniki in mladi odrasli. Če motenj hranjenja ne zdravimo, lahko povzročijo usodno biološko in psihološko škodo.
Source: https://www.pexels.com/
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj pozna sicer šest glavnih motenj hranjenja, vendar so bistvene tri izmed njih:
Gre predvsem za intenzivno in namerno hujšanje, ki ga spremlja visoko restriktivna prehrana in negativna podoba telesa.
Obstajata dva tipa anoreksije:
Restriktivna
Kadar ima oseba strogo omejevalno vedenje, povezano s prehrano.
Čistilna (odvajalna)
Pojav prenajedanja, ki mu sledijo kompenzacijske metode, kot so bruhanje in uporaba odvajal in diuretikov
Source:https://pixabay.com
Zanjo so značilna obdobja prekomernega vnosa hrane (bulimične epizode), v katerih se v kratkem času zaužije velike količine hrane. To je povezano z nenadzorovanim prehranjevalnim vedenjem in pretirano skrbjo za nadzor telesne teže. Zaradi skrbi,da ne bi zviševal telesne teže, sprejme bolnik kompenzacijske ukrepe.
Namerno, samo-povzročeno bruhanje je glavna kompenzacijska metoda.
Source:https://pixabay.com
Zanjo je značilno, da oseba v kratkem času zaužije velike količine hrane, ne more prenehati jesti, oziroma kontrolirati vnosa. V nasprotju z bulimijo, se oseba ne skuša znebiti hrane s kompenzacijskimi metodami.
Motnja prenajedanja je kronična in lahko privede do resnih zdravstvenih težav (prekomerna teža,, sladkorna bolezen, hipertenzija in bolezni srca in ožilja).
Epidemiološki podatki kažejo na vedno večjo razširjenost posameznikov s tovrstnim vedenjem in posledično hudo motnjo prehranjevanja.
Source:https://pixabay.com